Aktualno

NOO - Načrt za okrevanje in odpornost

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Pripomogel bo k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti.

Voditelji držav članic Evropske unije so 21. julija 2020 dosegli dogovor glede obsežnega svežnja sredstev za obnovo Evrope. Večletni finančni okvir do leta 2027 so izdatno povečali s 750 milijardami evrov vrednim svežnjem sredstev za okrevanje NextGenerationEU. Gre za začasni instrument, s katerim bodo države članice okrepile svoja gospodarstva in družbene sisteme ter s tem skupaj ustvarjale Evropo, v kakršni želimo živeti.

Mehanizem za okrevanje in odpornost je osrednji del svežnja NextGenerationEU, ki ga sestavljajo še pobuda React-EU (dodatna kohezijska sredstva za programsko obdobje 2014-2020) in dodatna sredstva za druge evropske programe ali sklade, kot so Obzorje 2020, InvestEU, razvoj podeželja in Sklad za pravični prehod.

Slovenija bo evropska sredstva za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko.

Univerza v Mariboru je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) uspešno pridobila 23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. Namen načrtovanih aktivnosti je doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo. Aktivnosti, ki so se pričele izvajati 1. 7. 2022 se bodo nadaljevale vse do konca leta 2025, vrednost projekta je 26.009.119,83 EUR, od tega je 24.095.588 EUR financiranih iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. V okviru pilotnih projektov bodo tako vpeljani in preizkušeni različni načini, metode in oblike izobraževanja za trajnostni razvoj, pri čemer bomo s projekti istočasno prispevali k doseganju dveh nacionalnih strateških ciljev trajnostnega izobraževanja, in sicer:

mladina in odrasli so opolnomočeni za delo in življenje v trajnostni, do okolja odgovorni družbi, in za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo,
okoljska pismenost je ključna sestavina funkcionalne pismenosti.

Pilotni projekti Univerze v Mariboru se tako nanašajo na zmanjšanje neusklajenosti med znanjem diplomantov in potrebami trga dela, saj naslavljajo usklajevanje pričakovanj glede znanja diplomantov s strani trga dela in poklicev prihodnosti na eni ter oblikovanje kompetenc, ki naj bi jih diplomant pridobil z visokošolskim študijem, na drugi strani. Na tak način bodo študijski programi usklajeni s potrebami gospodarstva in družbe, poleg kompetenc, ki jih narekuje trg dela pa bodo pridobili tudi digitalna znanja in kompetence za zeleni prehod.

Viri: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/; https://www.um.si/o-univerzi/pilotni-projekti-noo/

Vseživljensko izobraževanje

Koncept vseživljenjskega učenja (VŽU) je danes postal nujen del kariernega napredovanja vsakega posameznika in pomeni nenehno pridobivanje formalnega in neformalnega znanja skozi vse življenje. Vseživljenjsko učenje danes predstavlja eno od ključnih kompetenc 21. stoletja. Prav tako iz potreb po nenehnem učenju in nadgrajevanju znanja izhaja tudi koncept vseživljenjske karierne orientacije. Pri tem gre za neprekinjen proces, ki posameznikom omogoča, da v vseh starostnih obdobjih in skozi vse življenje identificirajo svoje sposobnosti, kompetence in interese, sprejemajo odločitve na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica.

Ponudba delavnic v okviru projekta »Vzpostavitev okolja za izobraževanje zelene in digitalne logistike ter oskrbovalnih verig« je namenjena pridobivanju komplementarnih kompetenc uporabnikov. Platforma je zasnovana tako, da celostno vodi uporabnika od trenutka, ko se zave potrebe po nadgradnji znanj na izbranem področju preko svetovanja in individualne izbire delavnic glede na izkazan interes, opremljenosti s potrebnimi kompetencami in pridobivanja dodatnih znanj in veščin, do uspešne realizacije delavnice in pridobitve uporabnega znanja ovrednotenega z mikrodokazilom. V vsakem primeru je naš cilj zadovoljen posameznik opolnomočen s sodobnim znanjem in veščinami.

Široka ponudba naših delavnic je namenjena različnim ciljnim skupinam: študentom, diplomantom, zaposlenim na področju visokega šolstva, vzgoje in izobraževanje, zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju ter vsem posameznicam in posameznikom, ki bi si želeli pridobiti dodatne kompetence s področja digitalizacije in zelenega prehoda.

Trajnostni razvoj

Najpogosteje uporabljena definicija trajnostnega razvoja je definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj (WCED), ki pojem trajnostnega razvoja opredeljuje kot razvoj, ki zadovoljuje trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Trajnostni razvoj sestavljajo trije stebri: okoljski, družbeni in ekonomski.

V zadnjem času smo priča globalnih klimatskih sprememb. Da bi zagotovili svoje lastno preživetje, se moramo naučiti trajnostnega sobivanja na tem planetu. Spremeniti moramo način razmišljanja in delovanja – kot posamezniki in kot družba. Sočasno se mora spremeniti tudi izobraževanje, in sicer v smeri razvoja miroljubnega in trajnostnega sveta za preživetje ter blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij. Potrebno je razviti nove kompetence in se soočiti z številnimi izzivi sodobnega časa. S tem razmišljam sovpada tudi opredelitev trajnostnega razvoja s strani Svetovne komisije za okolje in razvoj, ki pravi, da je “trajnostni razvoj takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam (Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), 1987).

Največji izziv pri razvojnem načrtovanju je vse tri trajnostne stebre oziroma dejavnike t. i. celovite blaginjepretvoriti v strategije in dejavnosti, ki prispevajo k njihovemu hkratnemu doseganju. Iz teorije trajnostnega razvoja smo se naučili, da trajne blaginje s prevlado enega nad drugim (denimo ekonomskim nad okoljskim) ni mogoče doseči.

Na vrhu Organizacije združenih narodov je leta 2015 bila sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Eurostat je pripravil nabor kazalnikov za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ki se posodabljajo enkrat letno. Za Slovenijo so relevantni naslednji kazalniki:

1. odprava revščine;

2. odprava lakote;

3. zdravje in dobro počutje;

4. kakovostno izobraževanje;

5. enakost spolov;

6. čista voda in sanitarna ureditev;

7. cenovno dostopna in čista energija;

8. dostojno delo in gospodarska rast;

9. industrija, inovacije in infrastruktura;

10. zmanjšanje neenakosti;

11. trajnostna mesta in skupnosti;

12. odgovorna poraba in proizvodnja;

13. podnebni ukrepi;

14. življenje v vodi;

15. življenje na kopnem;

16. mir, pravičnost in močne institucije;

17. partnerstva za doseganje ciljev.